Literatura Filozoficzna

"Faraon in suženj"

- Danes tako beremo prvo pismo sv. Petra: In "verjamem, da se boste vzradostili, ko boste dosegli cilj svoje vere - odrešenje vaših duš" ...

- Med včerajšnjim televizijskim prenosom Romanja našega papeža, njegove svetosti Janeza Pavla II, v Češkoslovaško, so bile prikazane množice: redovnice, preprosti ljudje, drugi ...

- Zagledani so bili v Papeža, kot da bi bil Bog. - Ali ni to pretiravanje? ...

Gospod - Bog Nebes, Zemlje in Človeka uvaja "na Zemlji" svoje variante...

- Včasih – a na televiziji je videti množice - ko človek izgubi upanje in cilj, se lahko obnaša kot kmet - suženj v "Faraonu" Bolesława Prusa. - Kajti ko je bil po dolgih letih dela namakalni kanal, ki ga je izkopaval, skoraj gotov, a za opravljeno delo naj bi dobil naziv „svobodnjaka”, so vojaki po Ramzesovem ukazu kanal zakopali, a on je obupal in - se je obesil ...

- Minister je prvi služabnik, ki izpolnjuje voljo Boga - Njegove potrebe in ukaze. Te potrebe in ukazi "na Zemlji", usmerjeni na Cerkev, to so ti milijoni ...

- Kajti Cerkev je »po naravi« poklicana oznanjati Dobro novico: duhovno ubogim, revežem, trpečim in vsem majhnim ...

- A ti milijoni, te množice? - Gre za neke pojavne oblike – vendar, ali obstajajo objektivno? - ogromnost Gospodovih intelektualnih sposobnosti, Njegovega intelektualnega potenciala, izraženega v količini ljudi, dosežkih Znanosti in Umetnosti ter njihovem prepletanju ...

- V filozofiji obstaja pojem nepresegljivosti "lastnega jaza".

- Verjetno je zaradi nevednosti, pomanjkanja predstavne moči, prihajalo do grmad s "čarovnicami", verskih vojn in pokolov (npr. "Noč Hugenotov") ter do dogodkov v "našem" stoletju).

- Iz nevednosti, nerazjasnjenih pojmov, nerazumevanja – toda Gospod je tako hotel ...

Redovnica - ni kardinal ...

- Saj vendar noben človek ni "Alfa in Omega" ...

- A raznolikosti variant v sklicevanjih na Gospoda je ogromna ...

- Saj je Bog ...

- Zato se opirajmo na Poljsko narodno kulturo in bodimo strpni, ne ubijmo človeka samo zato, ker je nekdo drug, ker njegovo ravnanje ni v skladu z našim stališčem, ker je drugačen ...

- Razen če so vse zemeljske variante dane od Boga in so v Bogu - v Razumu-zavesti ...

- In teh je veliko – Saj je Bog ...

- Charles Darwin naj bi povedal: "Naš Bog ni bil nič kaj len Bog" …

- Če je "zemeljska resničnost" v Razumski zavesti, ima Bog pravico usmrčevati, npr. v koncentracijskih taboriščih - to so samo tvori, razcvet intelekta, kakor "slike s trdoto” ... v Človekovem jazu – v Njem.

- Toda kaj storiti s trpljenjem ...

Andrzej Józef Jan Tęczar.

"Resnica in resnica - II"

podnaslov "Pojem ter pojem in ideja ..."

Usmiljenje, milosrčnost, ljubezen so pojmi, ki se jih "dodeljuje" odnosu Bog-človek ... - Morda so to "čisti pojmi".

Če človek obstaja v Absolutnem razumu, si ga predstavljamo v Panintelektu, je v Zavesti-razumu, tedaj je človek intelektualno bitje – kot nekako duhovno bitje. Kdo kot Bog ve, kako je bil človek ustvarjen in kako je „nekako” ustvarjan vsako sekundo (- z majhnimi različicami ali razlikami). Usmiljenost, usmiljenje, ljubezen v odnosu Bog - človek je določena (znanstvena) konvencija. Možno je, da - če »zemeljska resničnost« biva v Zavesti-razumu – ne moremo govoriti o učinkih Boga na človeka. Morda ni razumskih premis za občutja med Bogom in človekom. Morda Gospod obravnava »zemeljsko resničnost« ne toliko instrumentalno kot rutinsko. V medicini, na primer, „se” v okviru rednih pregledov (- vsakokratno) opravijo temeljne – rutinske preiskave, nato pa po potrebi specialistične (dodatne) preiskave. Morda je dejavnost (delo) Gospoda čisto intelektualna --> "Faraon in suženj ..." - april 1990

Gospod Bog ima pravico ustvarjati grozne stvari, npr. Verdun, Stalingrad, Divja polja - saj se to odigrava samo v »Zavesti-razumu« --> »Stari Platon ...« junij 1989 (drugo - npr. gobavost, rak, AIDS). - Morda je Gospod dober - "moje poti niso vaše poti" - in "drevo spoznate po njegovem plodu." ("Gospod je ljubosumen Bog"). - Morda obstaja v posebnih primerih, npr. varianti - Jezus Kristus, pri Gospodu večja pozornost, intelektualno delo. Molitvena pesem pravi, da je bil Jezus 4000 let pričakovan in po vnebovzetju je minilo skoraj 1970 zemeljskih let. - Torej je ta varianta ves čas prisotna (in se prepleta) skozi človeško zgodovino (po judovskem koledarju). - Če je za Gospoda večnost en trenutek (ena taka možnost) - to Gospodovo delo – a On ve vse (- v dobesednem pomenu Večnosti in Vsega) (- ker Gospod zagotovo veliko vnaprej ve, kaj bo "na zemlji") – temelji čisto na prepletanju variant (meandri) – je čisto intelektualno delo – in morda ni prostora za občutke. Če je človek ideja, ki je projicirana in se preoblikuje (na primer v slike) - v "človeški Jaz", "nekako kot sence" - npr. v Kurosawinem filmu (npr. "Stari Platon ..."), lahko Bog stori s človekom, kar se mu zahoče, brez npr. občutka krivde. "- In ali ima srce?" - "O Gospodu" - marec 1982 in morda mladostni vzklik "a morda pretirava ..." - in brez vprašaja - koliko je možno prenesti, zdržati. - In bolje bi bilo, če bi bil vprašaj.

- Temu članku bi lahko dodali še en podnaslov: "O Gospodu - II".

- Kot vaša Svetost vidi, ni v tem besedilu ničesar novega

("O Gospodu ..." - '82, "Stari Platon ..." – ‘89,"Faraon in suženj ... " - '90).

- Morda bi vendarle bilo treba te (zgornje) vsebine artikulirati.

Zapisano: v Poznanju, 26. februarja 1999

Andrzej Józef Jan

Tęczar

- V "zemeljski resničnosti" je objektivnih resnic - "za človeka" verjetno malo. Zagotovo je objektivna resnica dejstvo obstoja Boga.

- Ob pomoči vsebine verzov v sestavku "O Panu" ali sestavka z naslovom "Stari Platon..." lahko izkažem, da obstaja Bog nekako neodvisno od človeka - tj. lahko si zamišljamo Boga brez človeka... .

Najbrž je objektivna resnica Gospodova zmožnost razmišljanja – nujnost poteka miselnih procesov ali stanj zavesti (pri Gospodu). Zdi se, da so objektivna in hkrati subjektivna resnica značilnosti Gospoda: - npr. dejstvo in sposobnost preoblikovanja in projiciranja idej, pojmov v npr. slike in upodobitvene koncepte, "vmeščene" v človekov Jaz (pri Gospodu) - tj. tam, kjer "se odigrava" "zemeljska resničnost". - Podobno bi morda bilo možno v to kategorijo vmestiti dejstvo sorodnosti med "psiho Gospoda" in rdečo barvo - vojne, pokoli, kirurške operacije, ženska fiziologija ...

- Biblija pogosto omenja, da je nekaj Gospodu v š e č ....

Celotna paleta umetniških doživetij je izkazana npr.: pri gradnji Arke - to je lepota, umetnost, a v bistvu obrt - tehnologija izvedbe detajlov Arke.

- V "Faraonu in sužnju" je zapisano: - "ogromnost Gospodovih intelektualnih sposobnosti, Njegovega intelektualnega potenciala, izraženega v količini ljudi, dosežkih Znanosti in Umetnosti ter njihovem prepletanju ...”

Do zdaj sem omenjal predvsem Umetnost. Vendar obstajajo še druga področja: Matematika, Fizika, Tehnika, ki se, kot zgoraj, "prepletajo" - npr. Kemija – z Umetnostjo. Egzaktne znanosti, poslužujoče se Matematike, predstavljajo "fizične pojave" s formulami - matematično izraženimi zakonitostmi, ki so ponavljajoče se. - Začenši pri "najhladnejših področjih fizike", npr. toplotnih formulah P. Debye-ja, do področja zvezd in kvazarjev, od velikosti "Planckove konstante" ali "produktov topnosti" (npr. HgS) - do kozmičnih razdalj (milijard svetlobnih let) - in navsezadnje tudi ni najmanjšega in ne največjega števila – do utrujenosti si lahko ustvarjamo cela števila za "1" večja ali manjša (- v levo stran od števila "0").

- Kemija je zanimiva veda, pri kateri se "lastnosti" snovi kombinirajo, npr. pri klasični kvalitativni analizi, z barvo kemične spojine: npr. železov tiocianat Fe(SCN)3 žveplov cianid Fe+3 kositrov, antimonov, bizmutni sulfid (barve), in to se zajema v matematičnih formulah ... (matematični modeli zgradbe atoma, celostni zapisi kemijskih reakcij, stereoskopija in zgradba trdne snovi - in lastnosti).

- Z uporabo računalnikov „se” izvajajo matematični modeli „pojavov v atomskih jedrih” in izračunavajo se trajektorije vesoljskih poletov: na primer brezpilotnih tipa "Pionier" ali s človeško posadko npr. pristanek Armstronga idr. na Luni.

- "dosežkih Znanosti in Umetnosti ter njihovem prepletanju" ... - pri Gospodu.

Klasična znanost, ki temelji na "p r e u d a r k u", je medicina.

- Klasična metodika je simptomatsko zdravljenje, vendar tako ali drugače, tj. z uporabo aparature, računalnikov (tomografi, eho-kardiografi itd.) - vse to dosega z a v e s t (rekel bi, človeška). Na koncu Gospod ustvari stanje zavesti, ki daje g o t o v o s t oziroma podaja, pravi, da je določeno stanje pravilno, skladno z (medicinsko) stroko. – A to ni vse - na primer v psihiatriji obstajajo tako imenovani stranske reakcije ali celo čudeži.

Resnica se pojavlja v veji znanosti, ki je Pravo. Če so izpovedi dveh ali treh prič skladne z dejstvi, ki so se zgodila prej v življenju, pravimo, da priče govorijo resnico.

Znanstvene konvencije se, temelječe na Gospodovih premislekih ali a n a l i z i z a v e s t i, pojavljajo v človeškem Jazu kot »zemeljsko življenje«. Le-to pa ni nastalo naenkrat - vsaj 6 tisoč let in glede na obsežnost, količine, raznolikost in prepletenost (prepletanje „se”) „za” oz. „pri” marsikom to ni očitno ...

- Vidi se lahko, da je "zemeljsko življenje" najverjetneje "vnaprej" pripravil Gospod in najbrž je "tu na zemlji" je vse 100% apriori. To tezo potrjuje logična analiza v poskusu vsemogočnostnega dojetja.

- Torej bi problem resnice predstavil na naslednji način:

- obstajajo objektivne in subjektivne resnice;

- objektivne so te, ki zadevajo obstoj in lastnosti Gospoda - delno;

- delno nanašajoče se na Gospodove lastnosti in "zemeljsko resničnost" – na to zemeljsko življenje in na znanstvene konvencije, ki jih je ustvaril Gospod - to so subjektivne resnice, ki temeljijo tudi na sistemu: predpostavka - teza: če je podano to, sledi to. - Vsako področje življenja, Znanosti, Umetnosti, Tehnike ima "svoje" Arke - vnaprej pripravljene s strani Gospoda in pri Njem – ki jih usmerjajo.

- Če človek ne trpi (dolgotrajno), lahko občuduje Gospodovo delo, kot ga je npr. sveti Avguštin.

- Vendar je možno opaziti, da ne vemo, ali je Gospod obstajal vedno in ali so procesi, naj si bodo miselni ali Veliko- ali Vsezavestnostni, obstajali vedno, ali so imeli svoj začetek ...

Vendarle je bržkone pravilna teza, ki jo je razglašal Immanuel Kant, namreč da: "imamo razvoj ..."

Andrzej Józef Jan Tęczar