Stary Platon

Poznań, 28.06.1989

"Stari Platon ..."

- Kot Njegova svetost zagotovo ve, nisem študiral Platona. Splošni oris njegove filozofije mi je bil podan leta 1970 ali morda 1971 v prvem letniku študija na Fakulteti za kemijo Politehniške univerze v Poznanju.

- Kot Njegova svetost morda ve, univerzitetnega študija nisem končal.

- Vem, da naj bi mojster iz Grčije trdil, da človek vidi samo i d e j e, kot sence v jami, kadar je s hrbtom obrnjen proti Soncu. - Torej človek pozna, vidi samo i d e j e ...

- Če je Bog Bit: - Samo-misleči, - Absolutni Razum, Razumna Zavest, so "znanstvene konvencije" in "zemeljsko življenje" razcveteli, čudoviti dosežki PAN - INTELEKTA. V razumu nastale ideje in znanstvene konvencije so, npr.: astronomija, paleontologija, antropologija, geologija, medicina, kemija, filologije, religije – čeprav bi te slednje bilo morda potrebno postaviti na prvo mesto.

- Videti je, da ima Bog sposobnost p r e o b l i k o v a n j a, preobražanja idej, znanstvenih konvencij v npr.: s l i k e, predstave, poglede, ki se

p r o j i c i r a j o na človekov J a z. Pride do svojevrstne podstavitve vsebine pod človekov Jaz. - V kemiji obstaja pojem s u b s t i t u c i j e (npr. nukleofilne) tj. vstavljanja konkretnih skupin atomov v večjo celoto, pri čemer nastane nova spojina. Torej se pogledi, "slike", predstave po Gospodovi volji in zmožnostih podstavljajo pod človekov Jaz.

Ideje se preoblikujejo (npr. v slike) in projicirajo v človekov Jaz. Zavesti-Razumu se podstavljajo konkretne vsebine ali predstave, ki so bile prej koncipirane po razumski poti.

- Tu je še ena bistvena zadeva:

Stari Platon je verjetno vedel, da obstaja človek nekako (do neke mere) objektivno, neodvisno.

V tej optiki tu človek ni subjekt, pač pa je ravno tako plod imaginacije in je bil po volji Stvarnika umeščen v svoj človeški Jaz, tj. obstaja subjektivno

- v odnosu do Boga - in v Njem.

Tudi v "primeru Človeka" se vrši projiciranje ideje "o človeku" na človeški Jaz, njegovo vmeščanje v Razumu-zavesti - tako kot množica drugih vsebin. Vsebine pa se med seboj razlikujejo – predstava ni enaka sliki, slika ni enaka preprosti misli. P R I V I D Z A V E S T I je pri "posameznem človeku" zelo skrivnosten in zapleten - in raznolik. Nekatere vsebine so zelo globoko utrjene - gotovost, prepričanje, druge so bolj bežne, vendar ​​so lahko močne - npr. indukcija spolnih stanj, drugače je, ko "človek ve", ​​da vidi, drugače, ko ve, da sliši ali čuti.

Pojavi se predstava s l i k e s t r d o t o - v zavesti. - Kot sem zapisal, je P R I V I D ZAVESTI - RAZUMA, ki mu je pripisan posamezen človek, zelo zapleten, kompleksen in raznolik, na primer glede globine, prepričanja, intenzivnosti, napetosti, tega, kar – kot se običajno pravi - "registrirajo čuti".

P r e o b l i k o v a n j e idej v npr. slike.

- Če povzamem: tudi človek je plod imaginacije, obstaja v človeškem Jazu – ni subjekt, obstaja subjektivno za B o g a in v B o g u.

- Stari Platon - Aristotel - Kant - Tęczar.

Z veseljem sem Njegovi svetost zgornje predstavil –

A.T.